Luke 8:40-56

Jairova hči

(Matej 9,18-26; Marko 5,21-43)

40Nepotrpežljivo je na drugi strani jezera pričakovala Jezusa velika množica ljudi. 41Ko je čoln pristal, se je prerinil v ospredje mož, Jair, predstojnik judovske sinagoge. Vrgel se je pred Jezusa in ga prosil, naj pride na njegov dom; 42njegov edini otrok, dvanajstletna deklica, je namreč umirala. Jezus je odšel z njim.

43Med ljudstvom je bila neka žena, ki je že dvanajst let trpela zaradi močnih krvavitev. Nihče ji ni mogel pomagati, čeprav so jo že mnogi zdravniki zdravili in je za to potrošila ves svoj denar. 44Ko je prišla do Jezusa, se je od zadaj dotaknila njegovega plašča. V tem trenutku je prenehala krvaveti. 45“Kdo se me je dotaknil?” je vprašal Jezus in obstal. Toda vsi so skomignili z rameni, Peter pa je menil: “Gospod, v tej gneči to tudi ni nič čudnega.” 46“Ne,” je odgovoril Jezus, “nekdo se me je namerno dotaknil. Čutil sem, kako je ozdravljujoča moč šla iz mene!” 47Ko je žena spoznala, da je Jezus vse vedel, je padla predenj na kolena in se vsa tresla. Pred vsemi ljudmi je pripovedovala, zakaj se ga je dotaknila in kako je bila takoj ozdravljena. 48“Hči,” ji je rekel Jezus, “vera ti je pomagala. Pojdi v miru!”

49Medtem ko se je pogovarjal z ženo, je nekdo prinesel Jairu sporočilo: “Tvoja hči je umrla. Zdaj ni treba, da pride Gospod.” 50Jezus je to slišal ter je rekel očetu: “Ne boj se! Samo veruj in tvoji hčerki bo spet dobro!” 51Ko so prišli do hiše, je dovolil samo Petru, Jakobu in Janezu ter dekličinim staršem, da vstopijo z njim. 52Vsi so tožili in jokali zaradi dekličine smrti, Jezus pa je rekel: “Nehajte jokati! Deklica ni mrtva, ampak spi.” 53Posmehovali so se mu, kajti vsi so vedeli, da je bila mrtva. 54Toda Jezus jo je prijel za roko in vzkliknil: “Deklica, vstani!” 55Oživela je, vstala iz postelje in Jezus je naročil, naj ji dajo jesti. 56Staršem se je zdelo neverjetno to, kar so doživeli. Jezus pa jim je rekel, naj tega nikomur ne pripovedujejo.

Copyright information for SlvZNZ